Konzervansi v kozmetiki

Leta 2015 je v vodne sisteme, reke, jezera in morja izteklo 75.000 ton konzervansov iz kozmetičnih izdelkov, in učinkovanje teh močnih kemikalij lahko vpliva na človekovo zdravje ne le na okolje. Podatki so precej zastrašujoči kajne? Danes pišem o konzervansih. Zelo pomembna tema, kadar se pogovarjamo o naravni kozmetiki, namreč od konzervansov je odvisna obstojnost tvoje kreme.

Prebrala sem kar nekaj uporabnega gradiva na to temo, danes pa mi je pod roke prišel še odličen priročnik o konzervansih v katerem sem našla kar nekaj zanimivosti. V tem zapisu boš izvedela kaj so konzervansi, zakaj so škodljivi, kakšno ceno zaradi njih plačuje okolje in katero alternativo lahko izbereš za konzerviranje domače kozmetike.

Kaj so konzervansi?
Konzervansi služijo za podaljševanje roka uporabnosti posameznega izdelka (živilskega ali kozmetičnega), zagotavljajo, da izdelki niso izpostavljeni mikrobiološkemu kvarjenju, potrošniki pa smo s tem zaščiteni pred potencialno okužbo. Izdelke varujejo pred nastankom plesni, glivic,… Zaradi konzervansov so kreme na poličkah uporabne tudi 3 leta, a zaradi sintetične sestave so vprašljivi za naše zdravje (predvsem na dolgi rok). Naravni izdelki so mikrobiološko vprašljivi predvsem kadar izdelujemo kozmetične izdelke z vodno fazo.

Pri konzerviranju kozmetičnih izdelkov se išče ravnovesje med ohranjanjem čistosti in učinkovitosti kozmetičnih sestavin ter ohranjanju edinstvene kožne mikroflore (skupek koristnih mikroorganizmov).  V primeru, da naš kozmetični izdelek, tudi domači naravni, ni ustrezno konzerviran, se lahko v kremi (in drugih produktih) razvijejo mikroorganizmi, krema ni več neoporečna, kar pomeni, da se z njo lahko tudi okužimo. Razlaga po domače: če izdeluješ kremo z vodno fazo (ali jo kupuješ), mora ta vsebovati konzervans, sicer krema ni varna za uporabo, ker se v njej lahko nahajajo mikroorganizmi.

Za lažje razumevanje in boljši vpogled nadaljujem s kratko zgodovino konzerviranja…

Začetki konzervansov in konzerviranja
Prvo sredstvo, ki so ga uporabili naši predniki za konzerviranje je bila sol. Starogrška civilizacija je ribe hranila v soli in s tem poskrbela, da so bila živila užitna še več mesecev po ulovu. Tudi Egipčani so podobno shranjevali žita, ki so jih potem, ko so bila posušena, shranjevali v dobro zaprtih posodah in s tem podaljšali njihov rok trajanja. V Egiptu je žito takrat pomenilo pravo bogastvo, saj so ga uporabljali kot valutno sredstvo, zato je bilo shranjevanje le teh prvotnega pomena.

Tradicionalen in povsem naraven način podaljševanja roka uporabe živil je tudi postopek prekajevanja. Ljudje že od časa neandertalcev hrano konzervirajo s pomočjo ognja, znanstveniki so celo odkrili dokaze, da so praljudje hrano prekajevali na vrhu šotorov (tedanji dimniki).

V srednjem veku so že spridom uporabljali napredni konzervans – alkohol (alkohol se tudi danes v naravni kozmetiki uporablja kot dodatno sredstvo za konzerviranje). Sadje so namakali v alkohol in s tem zagotovili rok uporabnosti tudi do 1 leta.

V razvoju človeka je bilo naravno konzerviranje ključno za preživetje.

Že med drugo svetovno vojno so bile na voljo alternative v prahu, saj je pogosto primanjkovalo svežih jajc in mleka, poleg tega pa so imeli ti izdelki veliko daljši rok uporabe. Za postopek pridobivanja tovrstnih živil so uporabili postopek dehidarcije (hitra izsušitev).

A greva nazaj h kozmetiki…

Po kratki zgodovini konzerviranja se vračava nazaj v 21. stoletje kjer so sintetični konzervansi po uporabi v kozmetičnih izdelkih na prvem mestu. Z izumom sintetičnih konzervansov in visoke koncentracije le teh, se je uporabnost kreme podaljšala kar na 36 mesecev. Od tega imajo korist predvsem proizvajalci, ki distribuirajo kreme po celm svetu, in ne potrošnik, ki bi si želel uporabljati sveže, kakovostne izdelke.

Delovanje in uporaba sintetičnih konzervansov
Uporabo sintetičnih konzervansov v kozmetiki nadzoruje EU, pri čemer ta določa katere snovi se lahko uporabljajo kot konzervansi prav tako pa določajo njihovo maksimalno koncentracijo v posameznem izdelku. A pozor – proizvajalci lahko v enem izdelku uporabijo neomejeno število različnih konzervansov!?

A kako sploh delujejo sintetični konzervansi, kaj je njihova naloga?

Različni sintetični konzervansi imajo različno nalogo in ohranjajo čistost izdelkov na različne načine.

Učinkovitost posamezne sintetične snovi je mogoče povečati s hkratno uporabo dveh konzervansov, ki delujeta v paru. Lahko si predstavljaš teniške dvojice  – en tip sintetičnega konzervansa pokriva mikrobe na mreži, drugi tip konzervansa pa pokriva igrišče zadaj.

A kako se razlikuje delovanje teh dveh različnih tipov konzervansov?
Podajam razlago kozmetičnega znanstvenika Daniela Campbella, ki jo pravzaprav lahko razume tudi kozmetični laik. 🙂

“Bakterije si predstavljajte kot drobne želatinaste ploščice. Konzervansa kot sta metilparaben in fenoksietanol delajo luknje v bakterijskih celičnih stenah ali membranah, kar je podobno kot če odmašite odtok kopalne kadi. To pomeni, da se bakterije nemorejo več razmnoževati. 

Druga sredstva, naprimer propilparaben in benzilni alkohol učinkujeta drugače. Ko se hočejo mikrobi razmnoževati, tovrstni konzervansi preprečijo pravilno sintezo celične stene, tako da se bakterija ne more zapreti sama vase. To pomeni, da se druga generacija mikroorganizmov sploh ne more razviti.”

Kako lahko potrošnik ve, ali kozmetični izdelek vsebuje sintetične konzervanse?
To lahko razbereš iz sestavin INCI, za kreme lahko sklepamo tudi po tem, da je izdelek varen za uporabo še 12 mesecev po odprtju. Glede leta izdelave produkta pa je bolje, da se temu podatku izogneš. 🙂

Ok, mi še slediš? Sedaj pa k zloglasnim parabenom, ki so najpogostejši konzervansi, ki se uporabljajo v komercialnih kozmetičnih izdelkih.

KAJ SO PARABENI IN KATERI KONZERVANSI SE TUDI POJAVLJAJO V KOZMETIČNIH IZDELKIH?
Zagotovo si že slišala za parabene, saj se na vseh možnih oglaševalskih panojih pojavlja napis “BREZ PARABENOV”. Parebeni so sintetični konzervansi, ki so najpogostje uporabljeni v kozmetičnih izdelkih, zato je o njih tudi največ govora. Parabeni so prestali veliko temeljitih testiranj, zato strokovnjaki danes verjamejo, da so ti veliko bolj varni od uporabe katerihkoli drugih sintetičnih konzervansov. Vsa testiranja na parabenih pa so opravili ravno zaradi pojava suma, da ti povečujejo nastanek raka na dojkah in delujejo kot hormonski motilci.

A zakaj naj bi med sintetičnimi možnostmi bila ta najboljša izbira? Ker brezparabenski izdelki vsebujejo drug tip sintetičnega konzervansa, ki pa je veliko manj raziskan kot parabeni.

Od 75.000 ton sintetičnih konzervansov je bilo v letu 2015 od tega le 17% parabenov, kateri so bili ostali sintetični konzervansi pa ni znano. V kozmetiki se lahko nahaja tudi formaldehid, brezbarven plin z močnim vonjem, za katerega so dokazali, da draži dihalne poti, zato se v vsakem primeru odsvetuje za uporabo.

V izdelkih za otroke lahko najdemo konzervans metilizotiazolinon, ki deluje antimikrobno, vendar ga je za ustrezno učinkovitost konzerviranja potrebno uporabiti v visokih koncentracijah. Ta konzervans pogosto povzroča rdečico, srbečico in kožne alergije. Uporaba je lahko škodljiva. Poleg tega, da so sintetični konzervansi škodljivi za zdravje in da se kopičijo v našem telesu imajo tudi zelo velik vpliv na okolje…

VPLIV KONZERVANSOV NA ZDRAVJE IN OKOLJE
Čeprav naj bi konvencionalna kozmetika vsebovala “varne” količine sintetičnih konzervansov kot jih predpisuje EU, je potrebno gledati njihovo uporabo na dolgi rok.

Koliko parabenov in drugih konzervansov se nakopiči v našem telesu, če takšno kozmetiko uporabljamo 20, 30, 40 let?

Uporaba parabenov in drugih konzervansov ni le sporna z vidika zdravja, ampak tudi z vidika vpliva na okolje. Kaj se namreč zgodi po uporabi takšnega kozmetičnega izdelka?

Konzervansi stečejo v vodne sisteme in se ne razgradijo (so perzistentni) ter postanejo del življenskega cikla. To pomeni, da velike količine kemikalij preidejo nazaj naš ekosistem. Vodni sistemi in živali so izpostavljeni kemikalijam, ki jim škodujejo, z njimi se prehranjujejo živali, ki se slej ko prej znajdejo nazaj na našem krožniku, saj so del prehranske verige.

To pa si verjetno ne želi nihče izmed nas, kajne?

Proizvajalci ekološke kozmetike že dlje časa stremijo k uporabi konzervansov z manjšim vplivom na ekosistem. V ekološki kozmetiki se danes uporablja kar nekaj naprednih konzervansov, ki jih uporabljam tudi sama, več pa v nadaljevanju.

KATERI KONZERVANSI SE UPORABLJAJO V NARAVNI KOZMETIKI?
Tako kot znanost napreduje na vseh področjih, napreduje tudi na področju kozmetične industrije, konzervansov in tehnik konzerviranja.
Za uporabo v naravni, doma narejeni kozmetiki, se npr. uporabljata konzervansa Cosgard in Leucidal SF, ki sta certificirana za uporabo v ekološki kozmetiki. Sama največ uporabljam konzervas Cosgard, ki se v domači kozmetiki obnese odlično.

1. COSGARD – je konzervans, ki ga združenji Ecocert in BDIH dovoljujeta v organski kozmetiki. Cosgard je zelo učinkovit pri preprečevanju nastanka glivic, plesni in mikrobov v kremah. Je svetovno priznani konzervans, uporabi se lahko v šamponih, gelih, emulzijah in izdelkih za dojenčke. Je brezbarvna tekočina, topna v vodi in blago diši po mandljih.
2. LEUCIDAL SF – Leucidal® je inovacija na področju konzerviranja kozmetičnih pripravkov, saj je popolnoma rastlinskega izvora. Uporabi se lahko v različnih kozmetičnih pripravkih, tako v tonikih za obraz, šamponih in gelih kot v emulzijah. Temelji na probiotikih, pridobivamo ga s fermentacijo mlečno-kislih bakterih (Lactobacillus). Ima širok spekter protimikrobega delovanja, prav tako pa je ugoden za kožo. Konzervans je brez salicitatov.

Pomembno: uporaba teh dveh konzervansov še zdaleč ne ponuja tolikšnega roka uporabnosti, kot ga sintetični parabeni. Z domačim konzerviranjem si lahko zagotoviš rok uporabnosti izdelka do 3 mesece (in ne 3 leta) 🙂

KAKO SE POPOLNOMA IZOGNITI KONZERVANSOM?
Kozmetični izdelki so lahko tudi samokonzervirani, v primeru, če izdeluješ mazila, pomade, balzame za ustnice ali druge kozmetične izdelke le na oljni osnovi, brez vodne faze.

Na primer, če izdeluješ mazilo, ki vsebuje obstojna hladno stiskana olja, čebelji vosek in vitamin E (ki preprečuje oksidacijo olj), potem obstaja zelo majhna možnost, da bi se v tvojem mazilu razvili mikrooragnizmi, saj ta ne vsebuje vodne faze. Takšni produkti so obstojni tudi od 6 – 12 mescev.

Na ta način se lahko popolnoma izogneš konzervansom.

Torej, vsekakor je pametna odločitev, da uporabljaš kozmetiko, ki ne vsebuje sintetičnih konzervansov, in se poslužuješ ekoloških kozmetičnih produktov, ki so zdravi in varni za uporabo.

Tudi sama sem se že večkrat spraševala, kakšne hranilne snovi v sebi sploh še ima krema, ki je od njene proizvodnje preteklo že slabi 2 leti, prepotovala je pol sveta in bila izpostavljena različnim temperaturam… Zato kremice z veseljem izdelujem sama, brez ali pa s konzervansi, primernimi za uporabo v ekološki kozmetiki. To je posebne vrste veselje. 🙂

In še zadnji sklep: če izdeluješ naravno kozmetiko z vodno fazo, je uporaba konzervansa nujna. Ne zadoščajo samo alkohol, eterična olja in vitamin E. Takšna kozmetika brez konzervansov je prav tako lahko nevarna, prav tako kot tista z visoko koncentracijo le teh.

Se ti je zdela vsebina zanimiva in uporabna? Deli jo s svojimi prijateljicami in sodelavkami, morda jim pride prav.

Aroma pozdrav,
Maja

Viri:
Sodobna kozmetika,doc. dr. Nina Kočevar Glavač in doc. dr. Damjan Janeš.
Priročnik o konzervansih, izdaja Lush