Intervju z Jano Bergant: »Tudi pri hidrolatih že zaznavamo ponaredke«

Hidrolati so v vsakdanji rabi vse bolj razširjeni, vendar opaziti je, da veliko domačih uporabnikov aromaterapije ne ve točno kaj hidrolati sploh so, kako jih lahko uporabljamo in na kaj vse moramo biti, tako pri nakupu kot pri sami uporabi, pazljivi.

Tokrat sem se pogovarjala z mag. Jano Bergant ustanoviteljico blagovne znamke Bonistra, ki se ni po naključju znašla v svetu zelišč in dišav. Leta 2013 je kupila svoj prvi hektar njive, danes se lahko pohvali z več kot osem različnih avtohtonih zelišč in dišavnic, ki so že od nekdaj doma na področju Istre, iz katerih pridobiva hidrolate ter eterična olja. 

V današnjem intervjuju boste izvedili na kakšen način lahko uporabljamo hidrolate v vsakdanjem življenju, na kaj moramo biti pri nakupu hidrolatov pozorni, ali se hidrolati lahko uživajo in kaj so tri najpogostejše napake, ki se pripetijo pri domači destilaciji zelišč.

Mag. Jana Bergant: »Izbire za mene osebno so zelo instinktivne, intuitivne, saj zelo dobro poznam tudi vonje svojih izdelkov in se dejansko odločam glede na tisti vonj, ki mi pride na misel, in tisti hidrolat uporabim.«

Jana, preden se spustiva v poglobljeni del najinega intervjuja, bi te za začetek prosila za obrazložitev, kaj hidrolati sploh so. “Kaj je hidrolat?” je zagotovo eno najbolj pogostih vprašanj tako tečajnikov naravne kozmetike kot slušateljev na mojih predavanjih.

Hidrosol, aromatična vodica, rožna voda, destilat so nekako imena, ki jih najpogosteje srečujemo, ko govorimo o hidrolatu kot o produktu, ki ga pridobimo s parno destilacijo aromatičnega rastlinskega materiala. Torej v procesu parne destilacije pridobimo iz rastline hlapne spojine, in sicer: v vodi netopne hlapne spojine, ki jim pravimo eterično olje in tiste, ki so topne v vodi – in temu pravimo hidrolat. 

Katere so bistvene razlike med eteričnimi olji in hidrolati? Nam lahko zaupaš kakšne so prednosti uporabe hidrolatov?

Kemijske analize kažejo, da so nekatere hlapne spojine prisotne v obeh produktih (parne destilacije), vendar v različnih razmerjih, nekatere pa so prisotne le v hidrolatu, nekatere le v eteričnem olju. V hidrolatih je nekje do približno 0,1% hlapnih spojin, ostalo pa je voda.

Ravno zaradi takšne sestave, lahko bi rekli nizke vsebnosti hlapnih spojin, so hidrolati uporabni taki kot so. S tem mislim, da jih pri uporabi na koži ni potrebno redčiti, da jih lahko uporabljamo večkrat na dan, daljše časovno obdobje in da blagodejno vplivajo na naše počutje. Hidrolate lahko uporablja vsak, tudi otroci, starejši ljudje in nosečnice. Vsekakor pa priporočam kožni test na eventuelne alergije. Alergij pri hidrolatih sicer ni zaznati, a previdnost ni nikoli odveč.

“Hidrolate lahko uporablja vsak, tudi otroci, starejši ljudje in nosečnice.”

Uživanje eteričnih olj je lahko ob nepravilni uporabi in neznanju zelo tvegano. Kakšna pravila veljajo pri uživanju hidrolatov? Katere hidrolate bi izpostavila kot najbolj primerne za domačo terapevtsko uporabo?

Vsekakor uživanja eteričnih olj ne priporočam, pa četudi gre za eterično olje rastline, ki jo sicer uporabljamo dnevno v kulinariki. Vsakega bi rada povabila, da se mi pridruži pri destilaciji, kjer se bo na lastne oči prepričal, koliko rastlinskega materiala je v eni kapljici eteričnega olja. Poleg tega gre pri eteričnih oljih za v vodi netopne hlapne spojine, kar je še razlog več, da ga ne uživamo kar tako. Eterična olja lahko veliko bolj učinkovito in na drugačne načine uporabimo pri lajšanju težav – na primer vdihavanje z nosnim inhalatorjem. A nam se zdi, da bolj zaleže, če eno stvar pogoltnemo. Vendar temu ni tako.

Hidrolate, če so naravni, mikrobiološko neoporečni lahko uživamo. Tukaj se priporoča, da se jih razredči in uživa v terapevtske namene obdobje 3 tednov največ. Za odraslega so priporočila 2 jušni žlici v kozarec vode (lahko tudi čaja) na dan.

Težko bi izpostavila, kateri hidrolat je najbolj primeren za terapevtsko rabo, saj je vsak s svojo kemijsko sestavo svojstven in ga glede na to izberemo za lajšanje tegob, ki jih imamo. Zagovarjam pa, da izberemo hidrolat tiste rastline, ki je avtohtona v našem okolju. Narava okoli nas nam namreč ponuja vse, kar potrebujemo.

“Hidrolate, če so naravni, mikrobiološko neoporečni lahko uživamo. Tukaj se priporoča, da se jih razredči in uživa v terapevtske namene obdobje 3 tednov največ. Za odraslega so priporočila 2 jušni žlici v kozarec vode (lahko tudi čaja) na dan.”

Kako med poplavo proizvajalcev na spletu vemo, da kupujemo kakovosten hidrolat?

Težko bi rekla, kako izbrati v množici hidrolatov na trgu. Najprej moramo sami vedeti, kaj hidrolat je. Že tukaj odpade kar nekaj izdelkov iz množice, ki nosijo ime hidrolat. Kot pri eteričnih oljih, je sedaj tudi pri hidrolatih zaznati ponaredke, predvsem v smeri, da bi vonj hidrolata čimbolj približali vonju rastline ali ga že celo razvijejo v parfum (z različnimi sintetičnimi dodatki). A če malo pomislimo, pri naravnem hidrolatu (pridobljenem s parno destilacijo) ni mogoče, da dosežemo sam vonj rastline v popolnosti, saj hidrolat vsebuje “le” v vodi topne hlapne spojine.

Zaenkrat, bi pri izboru kvalitetnega hidrolata priporočala, da kupec zaupa proizvajalcu, pri čemer je najboljše, da je le-ta lokalen. Zakaj? Hidrolati so mikrobiološko dovzetni in dolge transportne poti mu ne koristijo oziroma lahko hitro pride do kontaminacije, poleg tega pa je pri hidrolatu tudi pomembno, da je svež. Proizvajalec mora dobro poznati iz katere rastline je pridobil hidrolat (latinsko ime), poznati mora kemijsko strukturo svojih hidrolatov, da je odprt za ogled, pogovor,… Če ste še vedno negotovi pri izbiri, povprašajte izkušene aromaterapevte. Želim si pa, da bi na področju definicje kvalitetnega hidrolata imeli več strokovne podpore in bi tako bila odločitev izbora kvalitetnega hidrolata za kupce bolj enostavna.

Kakšnih metod pridobvanja hidrolatov se poslužujete na vašem posestvu?

Bonistra je usmerjena h kvalitetnim hidrolatom. To je naš fokus. Zato je prav vse v procesu do končnega izdelka hidrolata pomembno – od izbora in gojenja rastline, do nabiranja, destilacije in potem rokovanja v končno embalažo. Veliko vlagamo v izobraževanja in povezovanja s strokovnimi inštitucijami doma in tudi v tujini.

Na kakšen način hidrolate, ki so na splošno uporabni v vsakodnevnem življenju, lahko uporabimo pri osebni negi?

Najpogosteje hidrolate uporabljamo pri negi kože, na primer kot tonik za kožo, in sicer tako, da si hidrolat popršimo in počakamo, da se posuši. Tukaj bi mogoče izpostavila smilj (Helichrysum italicum) pri negi zrele kože in pa istrsko sivko (Lavandula intermedia) za nego mladostne kože ali meliso za občutljivo kožo.

Zelo učinkovita raba hidrolatov je tudi kot ustna vodica, na primer lovor (Laurus nobilis), šetraj (Satureja montana), žajbelj (Salvia officinalis).

Na voljo imamo kar nekaj hidrolatov z izrednimi terapevtskimi učinki, lep primer je zgoraj omenjen hidrolat lovorja, pa tudi hidrolat šetraja in ciprese. Ti hidrolati so precej nepoznani. Na kakšen način jih lahko vključimo v naš vsakdan? Katere so njihove bistvene lastnosti?

Izkušnje uporabnikov kažejo, da sta lovorjev in šetrajev hidrolat odlična kot ustna vodica. Lovorjev hidrolat bi uporabila kot pomoč pri vnetju mehkih tkiv, šetrajev hidrolat pa bolj antiseptičen in zelo lepo osveži ustno votlino. Šetrajev hidrolat je zelo primeren tudi po depilaciji oziroma britju. Hidrolat ciprese bi uporabila po tuširanju, tako da bi si popršila po telesu. Odličen je namreč za cirkulacijo. Vsi trije hidrolati lepo osvežijo tudi prostor, tako ga lahko uporabimo tudi v izparilnikih.

“Izkušnje uporabnikov kažejo, da sta lovorjev in šetrajev hidrolat odlična kot ustna vodica. Lovorjev hidrolat bi uporabila kot pomoč pri vnetju mehkih tkiv, šetrajev hidrolat pa bolj antiseptičen in zelo lepo osveži ustno votlino.”

Hidrolati so podvrženi mikrobiološki kontaminaciji. Kakšna pravila veljajo pri konzerviranju hidrolatov?

Pri Bonistri  v hidrolate ne dodajamo konzervansov. Res je, da so zaradi njihove sestave dovzetni za mikrobiološko kontaminacijo. Ker pa želimo ohraniti povsem naraven izdelek, ki pride v roke kupca, smo izredno pozorni na vsak korak pri rokovanju s hidrolati, da do mikrobiološke kontaminacije ne pride.

Za kupca je pomembno, da steklenico s hidrolatom ne prijema z umazanimi rokami, da iz steklenice neposredno ne pije in da hidrolat po odprtju hrani v hladilniku.

V zadnjem času opažam porast domače destilacije zelišč. Sprva se zdi destilacija zelo enostavna, vendar temu ni tako. Kaj bi izpostavila kot tri ključne napake, ki se lahko zgodijo pri domači destilaciji?

Destilacija je postopek v katerem uživamo, eksperimentiramo in če to delamo zase, nekih hudih pravil ni. Ključno je, da poznamo rastlino, ki jo destiliramo, saj so rastline v naravi tudi strupene in lahko na nas že tekom destilacije vplivajo toksično.

Drugo je izbira vode za destilacijo, ki naj bo čista, lahko je seveda tudi iz vodovoda.

Potem pa je destilacija proces, kjer se prepletata znanost in umetnost. A če smo že pri hidrolatih, potem bi izpostavila količino hidrolata, ki ga pridobimo. Tukaj je pomembno to, koliko in kakšen rastlinski material destiliramo. Ampak čisto osnovno pravilo, za začetek je, da z enim kilogramom rastlinskega materiala pridobimo en liter hidrolata. Hidrolat tekom destilacije lahko tudi poskusimo in zaznamo spremembo.

Toplo priporočam, da vsak vodi tudi evidence destilacije. Če eksperimentiramo z veliko rastlinami, pa priporočam, da si naredite tudi herbarij z rastlišči teh rastlin.

Za konec bi te vprašala še, ali se sama raje poslužuješ uporabe hidrolatov ali eteričnih olj? Priznam, da so eterična olja iz vašega posestva res omamna, odgovor je morda bolj zahteven kot si mislim.

Maja, to je pa najtežje vprašanje. Hidrolate izbiram glede na trenutno razpoloženje. Trenutno je pri meni najbolj v uporabi hidrolat melise, in sicer predvsem zvečer, ko si ga dodam v kozarec vode in popijem. Čez dan poskušam s hidrolatom pomaranče (nedavno sem eksperimentalno naredila destilacijo iz olupkov pomaranč), kako se obnese v prostoru. Sicer pa mi v teh zimskih mesecih to leto najbolj prija eterično olje lovorja, ker je vonj prijetno mehak, a se zazna dovolj evkaliptola, ki blagodejno vpliva tudi na dihalne poti. Tega kapnem 2 kapljici v izparilnik. Vedno imam tudi malo stekleničko hidrolata šetraja v torbici in si z njim popršim v usta, če me po grlu kaj “popraska”.

Izbire za mene osebno so zelo instinktivne, intuitivne, saj zelo dobro poznam tudi vonje svojih izdelkov in se dejansko odločam glede na tisti vonj, ki mi pride na misel, in tisti hidrolat uporabim.